Trojiški vinogradniki so postavili klopotec

Trojiški vinogradniki tradicionalno postavljajo klopotec kot obujanje kulturne dediščine.

Klopotec ni samo tehnična, temveč predvsem slovenska kulturna dediščina, ki jo v zadnjem času ponovno množično obujamo in ohranjamo. Do druge svetovne vojne je mejnik postavljanja klopotcev predstavljal čas, ko se je gospodar, lastnik vinograda, odločal, ali bo dal viničarju odpoved ali ga obdržal še za bodoče obdobje.

Postavitev klopotca v Gočovi

Tako se je veselje povezovalo s strahom viničarjev, ki so obdelovali vinograde. Prav zato je po odpravi viničarskih odnosov postavljanja klopotcev za dalj časa zamrlo. V času viničarskih odnosov je dogodek postavljanja klopotca župnik v Slovenskih goricah Leopold Volkmer opisal leta 1797 v socialni pesmi Tolažba enega vencerla. V tej pesmi iz leta 1797 je tudi prvič v rokopisu omenjen klopotec v slovenskem jeziku.

O slovenskem klopotcu sta med drugim pisala Drago Korade in Drago Medved, ki v knjigi Vinski brevir predstavlja dvig klopotca kot kulturni in družabni dogodek, ki naj v slovenski duši in zavesti krepi ljubezen do matere zemlje in naših prednikov. Po stari šegi ali navadi so zraven klopotca postavljali čuvaje vinogradov, ki so jih v Slovenskih goricah imenovali ovtarji. Ovtar je bil nekakšen zaupnik vinogradnikov, da bo zvesto čuval njihove zoreče gorice.

Društvo vinogradnikov Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Klopotec ni zgolj strašilo za ptice, saj so tudi one del prirode in del življenja vinogradnika. Skozi čas je klopotec postal naša etnološka znamenitost in lep simbol slovenskih vinskih goric, saj nam naznanja jesensko lepoto, ko v klopočišču poje pesem svojo.

Letos so trojiški vinogradniki že petnajstič postavili klopotec. Tokrat so prireditev organizirali pri vinogradniški družini Julijane in Henrika Fekonja v Gočovskem vrhu 43a. Tudi tokrat se je prireditve udeležilo veliko ljubiteljev te prireditve. Zaradi velikosti klopotca so si pri dvigu pomagali s strojem, večino sestavljanja in namestitve pa so opravili člani društva.

Tekst: Peter Leopold

Video in foto: Robert Kocuvan

(Visited 196 times, 1 visits today)

About The Author

Morda vas zanima tudi

LEAVE YOUR COMMENT

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja